Ko smo kupili hišo iz 70-ih let, je bila njena fasada videti kot stari pulover – sprana, bleda in z nekaj luknjami. Če bi hiše hodile po modni pisti, bi naša dobila tolažilno nagrado za trud. A mi smo jo imeli radi in odločili smo se, da ji damo novo preobleko. Takšno, ki bo obračala glave.
Iskanje prave barve je bil projekt zase. Med sivkasto zeleno, toplo bež in odtenkom ‘kava z mlekom’ smo skoraj razpadli kot družina. Na koncu smo izbrali nekaj čisto tretjega, rahlo peščeno s subtilnim sijajem, ki se na soncu zalesketa. In ko so fasaderji končali delo, je bil učinek osupljiv. Hiša je dobila novo podobo.
Naša fasada je danes pravi hit na naši ulici. Tudi poštar nas lažje najde. En sosed je rekel, da zdaj vsak dan bolj z veseljem pogleda v našo smer, morda, ker ga opominja, da je čas tudi za prenovo njihove fasade. Meni pa je najbolj všeč to, da mi hiša zdaj vsak večer zašepeta: ‘Hvala, ker si mi dala drugo priložnost.’ No, vsaj v moji glavi.
In če kdo vpraša, ali se prenova fasade izplača, naj pride k nam na kavo, pa naj bo sam sodnik.
Prenova fasade pa ni bila le estetska odločitev. Prinesla je tudi konkretne koristi. Hiša zdaj diha – pozimi jo manj grejemo, poleti pa se ne segreje tako hitro kot prej. Investicija se že pozna na položnicah, kar je super bonus.
Poleg tega pa je občutek, ko prideš domov in vidiš sijočo, lepo urejeno hišo, neprecenljiv. Ni več tistega: Ah, še to moramo urediti… Zdaj se kar nasmehnem, ko se pripeljem na dvorišče. Celo pes večkrat leži pred vhodom, očitno tudi njemu nova fasada odgovarja.
In čeprav se sliši smešno, hiša, ki ima novo fasada, deluje bolj prijazna. Topla. Kot da ve, da je končno opažena.