To zimo sem se odločila za tek na smučeh

Kot mlada sem vsako leto smučala po štirinajst dni in seveda še kakšne lep sončen vikend sem izkoristila za smuko, takrat me tek na smučeh ni niti malo zanimal, hotela sem adrenalin in to je bilo zame smučanje. Kako sem uživala v smučanju vsako leto, napolnilo me je z energijo. Potem pa je prišlo obdobje, ko sem si ustvarjala družino in streho nad glavo. Veliko ljudi mi je vedno govorilo, da je življenje težko, jaz sem ga jemala z veliko žlico in prav srečna sem bila vsak dan, daleč stran, da bi mi bilo življenje težko.

Potem pa je prišlo obdobje, ko se je vse po malem nabralo. Nisem več delala čisto nič, kar me je včasih veselo. Začela sem spoznavati ta občutek, ko te vse duši in vedela sem, da moram nekaj spremeniti. Sodelavka mi je že večkrat govorila, kako je tek na smučeh sprostilen a hkrati koliko narediš za sovje telo. Začela sem premišljevati, da pa bi mogoče res enkrat probala tek na smučeh, kajti vedela sem, da nekaj moram doživeti, da ne živim vsak dan samo za druge, nase pa sem pozabila.

Odločila sem se, da grem enkrat z prijateljico na smučišče in si vso opremo za enkrat izposodim, da vidim, če mi je tek na smučeh sploh všeč. Tisti dan sme uživala kot še nikoli. Bil je sončen, brez vetra, bilo je mrzlo a je bilo ravno prav. Ker je prijateljica tek na smučeh obvladala, nisem potrebovala inštruktorja. Šle sva po lažji in krajši poti, takoj sem osvojila stil, ki je bil potreben. Zaljubila sem v tek na smučeh, kot da sem smučanje prerasla in sedaj je to moj novi šport. 

Že naslednji teden sem šla v športno trgovino po celotno opremo, to je bila zame zima, ko sem ponovno zaživela in bila srečna. Tek na smučeh mi da svobodo, gibanje, občutek, da živim, da je vredno vse kar delam.

 …